Prva lopata je bila zasajena. Temeljni kamen položen. S tem se je gradnja Vilharie – najsodobnejše, najbolj trajnostne in tehnološke najbolj napredne poslovne stavbe, ne le v Ljubljani in Sloveniji – še uradno začela. Z njo bodo v podjetju Corwin revitalizirali več kot desetletje degradirano območje v središču Ljubljane, med Vilharjevo cesto in železniško progo. Pomembnost dogodka sta s svojo prisotnostjo zaznamovala župan Zoran Janković ter vizionar in nekdanji podžupan MOL Janez Koželj. Janković je ob tem povedal, da upa, da bodo vse stavbe vseh investitorjev na tem področju sledile Vilhariji in Corwinu. Dogodku je sledila novinarska konferenca z okroglo mizo o degradiranih zemljiščih, ki sta se je udeležila predstavnika resornih ministrstev in aktualni podžupan MOL doc. Rok Žnidaršič.
Trajnostne zgradbe: do 30 % večja produktivnost in zavzetost zaposlenih
V podjetju Corwin so prepoznali degradirana zemljišča kot priložnost za trajnostno gradnjo, s katero med drugim zasledujejo načela ESG (ang. Environmental, Social, and Governance). »Trudimo se postaviti standard, kako naj bi bila videti zelena gradnja in kakšne so njene prednosti. To prinaša številne izzive, vendar je splošna zaveza našega podjetja zeleni in trajnostni gradnji, ki ima številne prednosti. Ena od nevidnih prednosti za mesta, med katerimi je tudi Ljubljana, so zagotovo zelene strehe. Pomagajo znižati splošno temperaturo v mestu,« je povedal dr. Michal Maco, direktor podjetja Corwin Slovenija. Dodal je, da upajo, da jim bo trg sledil in naredil mesta bolj trajnostna tudi na področju gradnje.
Podžupan Ljubljane: Vilharia bo Ljubljano postavila kot metropolo
Doc. Rok Žnidaršič, podžupan MOL, pravi, da je izjemno pomembno, da v Ljubljani podjetje Corwin uveljavlja trajnostno gradnjo skozi najboljše arhitekturne prakse. »Zaveza tega podjetja se mogoče zdi samoumevna, a z njihovo gradnjo prihaja v Ljubljano tudi prvič zares eno prvo veliko uveljavljeno arhitekturno podjetje in njihov produkt, ki bo Ljubljano zares postavil kot metropolo.« Glede na nekatere raziskave lahko trajnostne zgradbe prispevajo tudi k do 70–80 % nižji porabi energije. Obenem raziskave kažejo, da lahko takšne stavbe s svetlim in zračnim delovnim okoljem povečajo produktivnost in zavzetost ekipe za 25 % do 30 %, manj je bolniških odsotnosti, manj izgorelosti in nižja je fluktuacija. Zato ima veliko podjetij v Evropi in ZDA zdaj v svoji korporativni strategiji bivanje v zgradbah s certifikatom LEED Platinum.
Vilharia: poslovna stavba, ki narekuje nova, trajnostna merila za razvoj
Ker je večina pisarn v Ljubljani starejšega datuma, ne morejo zadostiti zahtevam večine sodobnih podjetij, ki zahtevajo trajnostne, zdrave poslovne prostore, skladne z načeli ESG prostore. Nasprotno pa Vilharia prinaša vrhunske tehnologije in standarde. To trajnostno delovno središče (ang. sustainable working hub) je bilo ustvarjeno z namenom pridobiti odličen prostor za delo, ki je trajnostno in v središču poslovanja v mestu. Kompleks modernih, zelenih pisarn bo prva poslovna stavba v Ljubljani s pred-certifikatom LEED Platinum (ang. Leadership in Energy and Environmental Design) ter z ambicijo, da se pridružil le dvema ogljično nevtralnima stavbama v Evropi s certifikatom LEED Zero Carbon, ki definirajo standarde delovnega prostora in postavljajo nova merila za razvoj poslovnih stavb – tudi v Sloveniji.
Investicija v Ljubljano – za minimalno obremenitev okolja
Gre za najsodobnejši in najbolj trajnosten poslovni objekt v Sloveniji, ki bo na več kot 36.000 m2 površin s prilagodljivimi tlorisi odlično povezal zunanji in notranji prostor. S toplotnimi črpalkami, kompatibilnostjo z električnimi vozili, pametnim krmiljenjem delovanja in ugodno lokacijo v prometnem vozlišču Ljubljane bo najemnikom omogočala optimizacijo stroškov in minimalno obremenitev okolja v skladu z zahtevami standardov ESG in sodobnimi trendi mobilnosti. Objekt je skupaj s slovenskim ponudnikom inženirskih rešitev Elea iC zasnoval danski arhitekturni biro Schmidt Hammer Lassen (SHL), ki je že podpisan pod nekaj svetovnih kulturnih znamenitosti med Köbenhavnom in Šanghajem. Kot so povedali pri SHL: »Pri načrtovanju gre za ljudi, arhitektura ni nič sama po sebi, če ni osredotočena na ljudi, ki jo bodo uporabljali. Naša vizija je vedno oblikovati zgradbe in prostore, ki vračajo skupnosti in uporabnikom.«